Zakaji in zatoji radovednosti
Zakaji in zatoji radovednosti se glasi letošnja tema Tedna otroka, ki je kot vedno potekal prvi teden v oktobru.
Radovednost pomeni zanimanje za različne stvari. Vodi nas k odkrivanju sveta okoli nas in raziskovanju znanja. Ko smo radovedni, se “aktiviramo” in začnemo raziskovati tisto, kar nas zanima. Z radovednostjo napredujemo, prihajamo do novega znanja, novih izkušenj in spoznanj. Otroci kažejo radovednost s spraševanjem ter željo po odkrivanju nečesa novega. Otroci so radovedni do vsega, kar počnejo, kar opazujejo. Skozi igrivo raziskovanje zadovoljijo svojo radovednost in jo na ta način razvijajo. Niso zaznamovani s predsodki, domnevami ali zgodovinskim okvirom, ki lahko razblini to, kar opazujejo in spoznavajo. Radovednost pomaga otrokom odkrivati in razumeti svet. Najpogostejše otroško vprašanje je “zakaj …”, temu pa sledi odgovor: “zato …”. In zato tudi takšen naslov letošnje osrednje teme.
Učenci so se v Tednu otroka udeleževali športnih aktivnosti (kros, športne igre, pohod, kolesarjenje), se izobraževali o prometu, obiskali policijsko postajo, prisluhnili predstavitvi gasilcev in si ogledali njihova vozila, v šolo prinašali igrače in se igrali, brali pravljice, se odpravili raziskovat v gozd, spoznavali in ohranjali običaje (ličkanje koruze), se udeležili delavnic za vzgojo proti odvisnostim, prisluhnili predavanju o skrbi za zdravje, si ogledali predstavitve lokalnih obrtnikov, izvajali naravoslovne poskuse, obiskali lovsko družino, o tednu otroka spregovorili na šolskem radiu, obiskali Muzej baroka, imeli delavnice na temo jeseni, si izmenjali kazalke prijateljstva, se udeležili likovne delavnice …
V tednu otroka je na šoli potekalo tudi prvo srečanje otroškega parlamenta na temo Duševno zdravje otrok in mladih. V knjižnici je bil na ogled čarobni svet Harryja Potterja, učence pa so tam čakali tudi fantazijski knjižni paketi presenečenja.
“Brez radovednosti človeštvo ne bi preživelo. Radovednost rodi ustvarjalnost, ta pa naprej inovativnost in podjetništvo. Vendar to ne gre čisto samo od sebe. Potrebno je vlagati energijo, ki se ji reče: “USTVARJANJE VARNEGA OKOLJA ZA DELANJE NAPAK”! Lastne napake so najboljša šola. Na lastnih napakah se učimo. Na lastnih – ne na tujih. Zato je tako pomembno, da napake dopuščamo, jih nagrajujemo in nikakor ne kaznujemo. Dopuščanje napak pomeni spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učenja. Kaznovanje napak pomeni ubijanje radovednosti. Einstein je dejal: “Kdor še nikoli ni naredil napake, še nikoli ni ustvaril ničesar novega.”
(dr. Miha Kos, ambasador Tedna otroka 2023)
