Druga svetovna vojna, 6. 4. 1941, dan ko so nemški vojaki pod vodstvom Adolfa Hitlerja vkorakali na ozemlje današnje Slovenije. V tistem času smo spadali v skupno državo Jugoslavijo. Nemci so skupaj s svojima zaveznicama, Italijo in Madžarsko, okupirali naše kraje. To pomeni, da so prevzeli popoln nadzor. Želeli so, da naša država postane njihova last. Želeli so jim zbrisati naš jezik, kulturo in običaje. Veliko ljudi so zaprli v delovna taborišča, kjer so morali delati, veliko pa jih je umrlo.
Slovenci so imeli tega dovolj, zato so se 26. 4. 1941 sestali nekateri pomembni Slovenci in se odločili, da se uprejo okupatorjem. Tako so se 27. 4. 1941 dogovorili, da ustanovijo slovensko organizacijo, ki se je kasneje imenovala Osvobodilna fronta Slovenskega naroda. Pozvali so vse Slovence k boju proti okupatorju. Po treh letih boja jim je to tudi uspelo, zato se tega dneva spominjamo kot DAN BOJA PROTI OKUPATORJU. Ta državni praznik je spomin na pogumne in narodno zavedne Slovence, ki so med 2. svetovno vojno bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za svojo domovino.
V 19. stoletju je veliko delavcev delalo v tovarnah vsak dan, od ponedeljka do petka, od jutra do noči in to v zelo slabih razmerah, zato so se v Chicagu prvega maja 1886 začeli protesti. Delavci so zahtevali 8 – urni delavnik s prostimi nedeljami in boljšimi delovnimi pogoji.
Protesti so terjali tudi smrtne žrtve, zato so se odločili, da bodo vsako leto 1. maja na spomin delavcev, ki so umrli, organizirali proslavo, s katero bodo opozarjali na pravice delavcev. Delavci še danes po mnogih mestih začnejo prvi maj, PRAZNIK DELA, s prvomajsko budnico, ki jo igra delavska godba. Od vseh običajev se je najbolj ohranil običaj prižiganja kresov. Postavijo tudi mlaj.
Praznika DAN BOJA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIK DELA smo na POŠ Šentvid pri Grobelnem otvorili s slovensko himno, nato pa uprizorili bojevanje med Jugoslovani in Nemci. Drugošolci so z recitacijo pesmi Hej brigade spomnili, kako so v tistem času pozvali Slovenske fante k obrambi domačega ozemlja. Kako zelo so bila dekleta ponosna na svoje fante vojake, ker so se pogumno bojevali, so s petjem pokazale tretješolke. O domovini so povedali prvošolci. Tretješolci so se postavili v vlogo delavcev v letu 1886, ki so se uprli zaradi vsakodnevnega dela od jutra do noči v zelo slabih razmerah. Ob prvem maju po mestih zaigra pihalni orkester, ki zakoraka po ulicah. Podobno so ob glasbi godbe zakorakali četrtošolci. Petošolci so pripravili slike, učenci podaljšanega bivanja pa črke za sceno. Učenci OPZ Polet so nas zbudili s prvomajsko budnico in pesmijo Himna svobodi kot simbol želje po svobodi vsem narodom in delavcem.
